delírij -a (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola // ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek