• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dionízičen -čna -o prid. (í) 

  1. 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik
  2. 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek