dísko tudi dísco -a [disko(ȋ) lokal zlasti za mlade, v katerem se pleše ob zelo glasni glasbi, navadno z gramofonskih plošč: plesati v disku; neskl. pril.: disko klub; disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek