• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

diskréten2 -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ločen drug od drugega: pegice na tem delu obraza so diskretne
♦ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek