• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dó m neskl., tudi dó dója (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek