doglédati -am dov., dogléj in doglèj dogléjte (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. s pogledom doseči: ni mogel dogledati konca ravnine; komaj je dogledal do vrha
  2. 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati globočino človeške bede; dogledati vlogo umetnosti v družbi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek