dogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem času; to napovedujejo za dogledno prihodnost bližnjo
  2. 2. redko s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek