• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dokosíti -ím dov., dokósil; dokošèn (ī í) 

  1. 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz
  2. 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek