• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

drugáčiti -im nedov. (á ȃ) star. spreminjati, preoblikovati: vsega ni mogoče prenarejati in drugačiti; svet se drugači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek