drvén -a -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge
  2. 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža

drvéno prisl.: drveno se držati, vesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek