ênoók -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki je slep na eno oko: enook človek; bila je enooka // ki ima samo eno oko: enooki Polifem
 
fot. enooka zrcalna kamera zrcalna kamera, ki ima en sam objektiv za opazovanje in za snemanje; sam.: preg. med slepci je enooki kralj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek