gladováti -újem nedov. (á ȗknjiž. 

  1. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve
  2. 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval

gladujóč -a -e: gladujoča množica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek