globíti -ím nedov. (ī í) delati (bolj) globoko; poglabljati: voda globi tolmun; globiti jarek / raze v njegovem licu so se globile; pren., knjiž. knjige globijo duha

globíti se knjiž. postajati bolj občuten, doživet: čustvo zapuščenosti se je globilo in širilo / bolečina se je globila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek