• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gornják in górnjak -a m (á; ọ̑) star. veter, ki piha z gor, s hribov; gornik: pihal je močen gornjak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek