grotésken-kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo—smešno deluje: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri

grotéskno prisl.: groteskno učinkovati; groteskno spačena figura



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek