hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ) 

  1. 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
  2. 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen

hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti

Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek