• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

húkniti -em dov. (ú ȗ) 

  1. 1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce
  2. 2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek