humán -a -o prid. (ȃ) 

  1. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev
  2. 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija

humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek