• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

húncvet -a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je pošten, dokler ni spoznal tega huncveta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek