ígličje tudi iglíčje -a (ȋ; ȋ) 

  1. 1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši
  2. 2. redko iglast(i) gozd: temno igličje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek