• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iluminátor -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija
♦ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek