1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji:spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom značilen, tipičen:to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi
2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije:imanentna kritika ♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
Dostopnost