intendánca -e ž (ȃ) 

  1. 1. žarg., voj. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
  2. 2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek