• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

invokácija -e ž (á) lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa: vznesena invokacija / invokacija boginje
♦ zgod. uvodni del srednjeveških listin s prošnjo za božjo pomoč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek