izmodrováti -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa:modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili ●star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali
2. zastar. izmodriti:izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati
Dostopnost