izrábljati -am nedov. (á) 

  1. 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas
  2. 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi
  3. 3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino
  4. 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izrabljati delavce

izrábljati se z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo

izrabljajóč -a -e: izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili

izrábljan -a -o: gospodarsko izrabljane kolonije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek