izsánjati -am dov. (á) knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: izsanjati srečo; izsanjal si je bodoče življenje / palače, ki so jih nekoč izsanjali, so polne lepote so si jih zamislili // z notranjim predmetom izsanjati sanje o sreči

izsánjati se prenehati sanjati se: sanjalo se mu bo, dokler se mu ne bo izsanjalo

izsánjan -a -o: izsanjan svet; izsanjana dežela; izsanjana podoba življenja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek