• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izstríči -strížem dov., izstrízi izstrízite; izstrígel izstrígla (í) 

  1. 1. z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa; izrezati: izstriči članek iz časopisa / izstriči znamke s kuverte // ekspr. odstraniti posamezne dele česa: cenzura je izstrigla film
  2. 2. s striženjem zmanjšati gostoto las: frizerka ji je izstrigla lase



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek