• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iztólči -tólčem [ou̯] dov., iztólci iztólcite in iztolcíte; iztólkel iztólkla (ọ̑) 

  1. 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida
  2. 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid
    ♦     um. iztolči ornament

iztólčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek