• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. 

  1. 1. neki, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš
  2. 2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje

izvéstno prisl.: knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek