• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izzoríti -ím dov., izzóril (ī í) knjiž. dozoriti: poletno sonce je izzorilo žito / čas je izzoril njegove nazore



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek