junakováti -újem nedov. (á ȗknjiž., redko 

  1. 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak
  2. 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek