kibítka -e ž (ȋ) 

  1. 1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki
  2. 2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek