klamáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja // redko hoditi, iti: moral je peš klamati več ur
  2. 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek