• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klicálec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor kliče: klicalec je zahteval k telefonu urednika; spoznati klicalca po glasu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek