• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kvéstor -ja m (ẹ́) 

  1. 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja
  2. 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek