limíta -e ž (ȋ) knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: povečanje storilnosti privede do fiziološke limite; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja
 
mat. limita funkcije; limita zaporedja število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek