lóg-a m, mn. stil. logóvi; mest. mn. stil. logéh (ọ̑) 

  1. 1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
  2. 2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log
    ● 
    ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek