• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mečkàv -áva -o [məčtudimeč] prid. (ȁ á) 

  1. 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago
  2. 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja

mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek