méden in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede
 
zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek