mína-e ž (ȋpri starih Grkih 

  1. 1. denarna enota, šestdesetina talenta: odkupil se je z dvema minama
  2. 2. utežna enota, približno 0,5 kg: dve mini zlata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek