nabrít -a -o prid. (ȋ) ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati: ta učenec je zelo nabrit; fant je preveč nabrit, da bi govoril tako nespametno / kot nagovor kaj pa spet počneš, fantalin nabriti
nabríto prisl.: nabrito gledati
Dostopnost
Dostopnost