• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

namémben -bna -o prid. (ẹ̄) 

  1. 1. knjiž. do katerega naj kaj pride, pripotuje: namembno letališče je bilo zaprto
    ♦     adm. namembni kraj kraj, v katerega je pošiljka namenjena; žel. odhodna in namembna postaja
  2. 2. redko namenski: namembne parcele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek