• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

narámnik -a m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. epoleta: uniforma z generalskimi naramniki
  2. 2. redko krušnjak: na hrbtu je nosil naramnik
  3. 3. trak iz usnja za čez ramo: pionirji v prometni službi imajo bel pas in naramnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek