naskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 

  1. 1. narediti naskok: vojaki so znova naskočili; naskočiti sovražnikovo armado; naskočiti mesto, okope; naskočiti z boka / ekspr. naskočil je fanta in ga udarjal s pestmi // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: naskočiti najvišji vrh v pogorju / napovedal je, da bo znova naskočil svetovni rekord / skrbi so ga naskočile
     
    šalj. poželjivo je naskočil zrezek ga je začel jesti
  2. 2. ekspr., redko grobo, žaljivo nastopiti proti komu: naskočiti koga v tisku / naskočiti vodstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek