natopíti -ím dov., natópil (ī í) 

  1. 1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico
  2. 2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek; asfalt se zaradi vročine natopi
  3. 3. redko prepojiti: natopiti madež z bencinom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek