• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek

nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek