nèpoboljšljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velik
 
ekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek