• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek