nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
 
publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna // knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko

nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek